Grška želva je izključno rastlinojeda žival in je njena prehrana sestavljena iz rastlin, ki rastejo v njenem naravnem mediteranskem okolju. Za živali v ujetništvu je so najboljša hrana rastline, ki rastejo na travnikih, kot so na primer detelja, regrat, melisa, meta, tropotec, slez, marjetice, pa tudi mladi listi robide, listi in tudi cvetovi hibiskusa, … Želvam lahko hranimo tudi z zelenjavo, ki raste na vrtu, kot je na primer radič, rukola, kumarice, bučke, … Hrano jim ponudimo 1-2x na dan (zjutraj, zvečer).
Po navadi že nabrano zelenjavo hranimo v hladilniku, vendar želvi ne smemo ponuditi mrzle hrane, prej jo moramo segreti na sobno temperaturo. V trgovinah za male živali lahko kupimo razne brikete pripravljene posebej za kopenske želve. Za pravilen razvoj oklepa potrebuje želva kalcij in ostale vitamine, nekaj od tega pridobi že z hrano vendar pa ji moramo 1-2x na mesec nastrgati sipino kost (vir kalcija), v naravi ali v zunanji ogradi pa včasih tudi same jedo polže (kadar imajo potrebo po kalciju).
Kaj želve ne smejo uživati ? Želve nikakor ne smemo ponuditi mesa v nobeni obliki saj so izključno rastlinojede, raznih mačjih ali pasjih briketov tudi nikakor (kupijo se lahko posebni briketi za želve),
Taka hrana resno škodi razvoju želve in njenega oklepa in pogosto pride v takih razmerah do smrti. Prav tako jih ne smemo hraniti listi paradižnika, bršljanom, tudi žefran, šmarnica, oleander, … so za želvo strupeni. Če pri kakšni hrani nismo prepričani da je primerna za želvo, ji tega nikakor ne dajemo.