Širokorobe želve
v naravnem okolju najdemo v južni Grčiji, pa tudi na posameznih delih Balkana, v Italiji in severozahodni Sardiniji. Ta vrsta želve, v nasprotju z njeno sorodno vrsto grško želvo, živi v bolj goratih predelih. Oklep, ki je črno obarvan, omogoča sprejemanje velike količine toplote na soncu, to ji pomaga uravnavati telesno temperaturo tudi na višjih nadmorskih višinah, kjer je temperatura zraka nižja.
Grške želve
živijo po večini južne Evrope, zahodna Španija in južna Francija, na Korziki, Sardiniji, v Toskani (Italija), v Makedoniji, Grčiji,Bolgariji. Lahko pa jo srečamo tudi na bližnjem Hrvaškem. V divjini živijo predvsem na suhem, s travo in nizkim grmičevjem poraslem okolju.
Življenje v ujetništvu
Zunaj: Ko želvam pripravljamo zunanjo ogrado, mora le ta biti postavljena na sončni legi, vendar mora ograda imeti nujno tudi možnost sence, saj želve za življenje in normalno aktivnost potrebujejo veliko sončne svetlobe in toplote, vendar najtoplejše ure dneva preživljajo v senci. V ogradi mora biti nekaj rastlin pod katerimi se želva lahko senči in seveda mesta kamor se lahko skrije ( skrivališča iz lesa, kamnov, večje veje, … Zagotoviti jim moramo tudi ustrezen prostor za spanje, ki je pokrit in zavarovan pred vetrom in dežjem, na dnu pokrit z suhim listjem ali senom. Poskrbeti moramo tudi za primeren prostor z rahlo zemljo ali mivko, kamor bodo, sicer starejše želve, legle jajca. Seveda pa ne smemo pozabiti še na predel z vodo in hrano.
Ograda mora biti tudi ustrezno velika to je seveda odvisno od velikosti želve( lahko zrastejo tudi do 20 cm v dolžino ali več). Vendar prostora ni nikoli preveč, zagotoviti pa ji moramo vsaj 5 kvadratnih metrov bivalnega okolja. Ograja, ki jo postavimo naj bo visoka vsaj pol metra in mora biti polna, tako da želve ne vidijo kaj je na drugi strani (drugače bo vedno plezala in hotela čez ograjo), če pa imajo do ograde dostop kakšne druge živali pa priporočamo okoli še eno ograjo (lahko je mrežasta) seveda veliko višjo, tako da je ostale živali (napr. psi) ne morejo preskočiti. Priporočamo tudi, da se ograjo vkoplje vsaj 10cm v zemljo, ker želve veliko kopajo in bi nam lahko pod mrežo skopale luknje.
Tudi v terariju moramo želvam zagotoviti dovolj veliko bivalno okolje ( če je želva velika 10cm naj ima terarij velikosti približno 100cm x 60cm x vsaj 30 cm). Želve zelo rade raziskujejo bivalni prostor, zato jim raje ponudimo večji terarij. Za podlago v terariju lahko uporabimo zemljo, humus, ali sekance. Lahko tudi na različne dele terarija damo različno podlago. Lahko tudi zmešamo zemljo, mivko, šoto in to razporedimo po celem terariju. V terariju jim moramo prav tako zagotoviti skrivališča( mogoče cvetlični lonček, kakšen kamen, …), ter seveda hrano in vodo. V terariju moramo želvam zagotoviti tudi primerno svetlobo in temperaturo ( 8-10ur dnevno), to naredimo z žarnico, ki oddaja UVA in UVB žarke( v naravi zagotovi sonce) ter žarnico, ki ogreva terarij. Te žarnice lahko kupimo v trgovinam za male živali). Žarnice je potrebno namestiti 30 cm od podlage.
Temperatura na podlagi pod žarnico ne sme presegati 34°C ( to dosežemo z višanje ali nižanjem oddaljenosti žarnice od podlage), če je temperatura previsoka se želva lahko opeče. Dobro je, da ima terarij toplejše in hladnejše predele, da želva lahko sama izbira med njimi (najhladnejši del pa naj ima vsaj 24°C). Želve seveda nikakor ne smejo živeti v betonu ali ploščicah, saj to za njih ne ustvarja primernega bivalnega okolja, vedno prizadevamo da je ustvarjeno okolje v terariju čimbolj podobno zunanjemu. Terarij je potrebno na 3-4 mesece očistiti in in zamenjati podlago v njem.