Dober obrok.
Naravno.
Od sveže vode do travniških rastlin. Prehrana, ki sledi svetu kopenskih želv.
Travnik je
začetek zgodbe.
Grška želva je rastlinojeda. Njena prehrana izhaja iz rastlin njenega naravnega sredozemskega okolja.
Med travniškimi rastlinami so regrat, tropotec, slez in marjetice, pa tudi listi in cvetovi hibiskusa. Pri izbiri hrane sta pomembna poznavanje rastlin in raznolikost.
Tudi širokoroba želva potrebuje raznolik rastlinski jedilnik z veliko vlakninami. Ponudimo ji primerno listje, zeli in cvetove brez pesticidov. Sveža voda naj bo vedno na voljo.
Regrat
Prepoznaven rumen cvet in nazobčani listi.
Tropotec
Značilni listi z izrazitimi vzporednimi žilami.
Hibiskus
Veliki cvetovi in nežni zeleni listi.
Hrane iz hladilnika ne ponudimo mrzle; pred obrokom naj doseže sobno temperaturo. Rastline nabiramo le tam, kjer poznamo njihov izvor.
Sveža voda.
Vedno blizu.
Čista voda naj bo na voljo v zunanji ogradi in v terariju. Posoda naj bo plitva in dostopna, da lahko želva varno vstopi in izstopi.
Vodo redno menjamo, ob umazaniji tudi večkrat na dan.
Pri izbiri bodite pozorni.
Bršljan, oleander in šmarnica so med rastlinami, ki ne sodijo na želvji jedilnik. Če o rastlini niste prepričani, je ne ponudite.
Celotno besedilo o prehrani in vodi+
Želve tako kot ljudje in druge živali vsak dan potrebujejo vodo in hrano. Vodo morajo imeti na voljo ves čas, tako v zunanji ogradi kot v terariju. V nizko posodo nalijemo čisto vodo, ki naj ne bo premrzla, temveč raje mlačna. Posoda mora biti taka, da lahko želva brez težav vstopi vanjo in izstopi iz nje. Globina vode naj bo približno tretjina višine želve, da ima glavo nad vodo. Grške želve namreč ne znajo plavati in bi se v globlji vodi lahko utopile. Vodo je treba redno menjati, vsaj enkrat na dan. Želve pogosto v celoti zlezejo vanjo in v njej včasih tudi opravijo potrebo. Takrat je treba vodo menjati večkrat.
Grška želva se prehranjuje predvsem z rastlinami. Njena prehrana je sestavljena iz rastlin, ki rastejo v njenem naravnem sredozemskem okolju. Za živali v ujetništvu so najboljša hrana travniške rastline, na primer detelja, regrat, melisa, meta, tropotec, slez in marjetice, pa tudi mladi listi robide ter listi in cvetovi hibiskusa. Želve lahko hranimo tudi z zelenjavo z vrta, na primer z radičem, rukolo, kumaricami in bučkami. Hrano jim ponudimo enkrat do dvakrat na dan, zjutraj in zvečer.
Nabrano zelenjavo navadno hranimo v hladilniku, vendar želvi ne smemo ponuditi mrzle hrane. Pred obrokom jo moramo segreti na sobno temperaturo. V trgovinah za male živali lahko kupimo brikete, pripravljene posebej za kopenske želve. Za pravilen razvoj oklepa želva potrebuje kalcij in vitamine. Nekaj jih pridobi že s hrano. Sipina kost ni edini vir kalcija. Vrsto in pogostost dodajanja kalcija ter vitaminov prilagodimo prehrani in potrebam živali po strokovnem priporočilu. ADW opisuje tudi občasno uživanje polžev in drugih majhnih živali v naravi. To ni priporočilo za dodajanje živalske hrane ali nadomeščanje kalcijevih dopolnil.
Česa želve ne smejo uživati? Želvam nikakor ne smemo ponuditi mesa v nobeni obliki. Prav tako jim ne smemo ponuditi mačjih ali pasjih briketov. Na voljo so posebni briketi za želve.
Taka hrana lahko resno škodi razvoju želve in njenega oklepa ter povzroči pogin. Prav tako jih ne smemo hraniti z listi paradižnika ali bršljanom. Za želve so strupeni tudi žafran, šmarnica, oleander in druge rastline. Če nismo prepričani, da je hrana primerna za želvo, ji je ne ponudimo.
Velika zgodba.
Majhni koraki.
Vas zanima več o želvah ali njihovi oskrbi? Z veseljem se pogovorimo.
Hrana in voda.
Hrana in vodaRaznolik rastlinski jedilnik, ne samo solata.+
Veterinarski vodič RVC priporoča, da glavnino prehrane sestavljajo primerne samonikle rastline. Vedno naj bo na voljo sveža voda v plitvi, dostopni posodi. Rastline morajo biti zanesljivo prepoznane in neonesnažene. Dopolnila in oskrbo mladičev prilagodite s pomočjo veterinarja.